Blog

Predel, Trdnjava na prelazu Predel

Ob cesti čez prelaz Predel, na meji med Slovenijo in Italijo, stoji kamnita piramida z bronastim kipom umirajočega leva. Spomenik je posvečen avstrijskim vojakom, ki so pogumno branili trdnjavo, ki stoji nad spomenikom, v času Napoleonovih vojn.

Napoleon proti Francu II.

Napoleona ni potrebno prav posebej predstavljati. Če pa bi vaše znanje zgodovine potrebovalo rahlo osvežitev, vam priporočamo, da si preberete tole resnično zabavno knjigo z naslovom Badass, našega najljubšega avtorja Bena Thompsona. V tej zelo zanimivi biografiji si lahko preberete vse o zapostavljenem fantu s Korzike, ki je postal general pa potem prvi konzul Francije in nato Francoski cesar ter nazadnje zapornik na majhnem otočku nekje v Atlantskem oceanu. Če uporabimo Benove natančne besede: “It’s safe to say that Napoleon Bonaparte wasn’t exactly the most popular kid to ever live.” V času naše zgodbe je Napoleon že samo oklicani Empereur des Français, ki ga morajo vsi klicati Sire.

Po drugi strani pa najbrž še nikoli niste slišali za avstrijskega cesarja Franca II. Zato naj povemo nekaj besed o njem. Pravzaprav bomo njegov življenjepis ukradli s članka na Wikipediji. Rojen v kraljevo družino Habsburgov, je bil Franc vzgajan za monarha. V tistih časih je to pomenilo uporabo špartanskih vzgojnih metod, ki so bile za otroka precej neprijetne in polne strahu. Mladega nadvojvodo so izolirali, da bi postal samozadosten in ga na koncu poslali v vojsko, da bi dokončno utrdili njegov karakter.

Po smrti strica in nato še očeta je Franc postal cesar, star komaj 24 let. In, tako kot pred njim njegova stric in oče, je Franc iz dna srca sovražil Napoleona. Eden od razlogov za ta močna čustva so bile Napoleonove socialne in politične reforme, ki jih je navdihnila Francoska revolucija z Deklaracijo o človekovih pravicah. Franc je bil monarh multi-etničnega Habsburškega imperija v katerem različni narodi niso imeli istih pravic. Tako se je Franc bal revolucije na lastnem dvorišču. Na tem mestu je pomembno poudariti, da je bila v tistih časih revolucija močno povezana z uporabo giljotine – naprave zaradi katere si izgubil glavo. Dobesedno. Najbolj slavna žrtev giljotine do tega dne ostaja francoska kraljica Marija Antoinetta, teta našega Franca.

Tako je imel Franc več kot dovolj razlogov za vojno napoved Napoleonu. Strateška cesta, ki je povezovala italijansko regijo Friuli z avstrijsko Koroško je prečkala prelaz Predel in se vila mimo Bovca. Zato je bila že nekaj dni kasneje naša dolina preplavljena z vojaki.

napoleon-franz-ii

Še ena Napoleonova vojna

Ta vojna, uradno imenovana Vojna pete koalicije, je bila ena redkih priložnosti, ko Napoleon ni sprožil konflikta. Avstrijski plan je vključeval vojaški pohod treh ločenih armad. Prva bi zasedla Italijo, druga ogrozila Varšavsko kneževino in tretja (največja) naj bi napadla Bavarsko.

10. aprila 1809 je zgodaj zjutraj del avstrijske vojske začel svoj pohod iz Trbiža proti prelazu Predel. Vreme je bilo zelo slabo in cesta ozka ter strma. A ta armada pehote, konjenice in topništva je morala zavzeti Kraljevino Italijo in ni ga bilo snežnega meteža, ki bi jo ustavil. Utrujeni in premraženi vojaki so dosegli Bovec in nadaljevali svoj pohod proti Kobaridu. Po šestnajst urnem napornem maršu so dosegli Čedad brez resnega spopada s francoskimi četami. Zmagoslavna Vojska je hitro napredovala do predmestja Verone.

Medtem situacija na drugi strani Evrope ni bila tako briljantna. Na Bavarskem so uspeli Avstrijci zmagati nekaj bitk, a potem se je Napoleon vendarle zbral, globoko zajel sapo in si rekel: “Ok, skrajni čas, da Avstrijci dobijo lekcijo.” Ko je Franc II. dojel Napoleonov načrt ga je zajela panika. V obsežnih spopadih je Avstrija izgubila 50.000 mož in francoska vojska je bila na poti proti Dunaju. Franc je hitro potegnil ročno zavoro, obrnil armado in jo poslal nazaj domov, branit prestolnico.

bovec-slovenia-predel-pass-fortress

Bitka za prelaz Predel

Le mesec dni potem, ko so Avstrijci prečkali Predel, so bili spet tu s Francozi tik za petami. Vojaško poveljstvo se je odločilo, da zasede trdnjavo na Predelu in tako krije umik preostale vojske. A trdnjava na Predelu je leta 1809 izgledala precej revno. Danes lahko vidite ostanke kamnitih utrdb na vsaki strani ceste. A takrat je bilo mogoče najti le dve leseni kladri, ki nista bili dovolj veliki za celo vojsko. Bilo je jasno, da ti zgradbi narejeni več ali manj iz lesa, kamenja in blata, ne bosta vzdržali sovražnega napada.

A časa je bilo vse manj in tako se je stotnik Johann Hermann von Hermannsdorf s svojimi vojaki, večinoma Hrvati, javil da ubrani trdnjavo. Vsi so vedeli, da je to samomorilska naloga. 13. maja 1809 je ta mladenič (star komaj 27 let) prevzel poveljstvo trdnjave. Imel je le nekaj dni, da zbere dovolj hrane, vode in municije za 240 mož. Časa za utrjevanje zgradb ni bilo, vendar je Hermann ukazal postaviti čimveč cestnih zapor.

Celotna situacija je bila za Hermanna precej črna. Edina pozitvna stvar je bilalokacija trdnjave. Branilci so imeli odličen razgled na cesto in tja so usmerili vseh svojih 10 topov. Francoska vojska pod poveljstvom generala Serasa je 15. maja začela svoj vzpon proti vasi Strmec, ko jih je presenetilo silovito bombardiranje. General Seras je bil že tako slabe volje. Njegovi možje so bili utrujeni in lačni. Napoleon je vedno poskrbel, da je imela vojska dovolj municije in orožja, a za hrano so morali poskrbeti poveljniki. In hrana je bila redko razkošje v teh odročnih gorskih predelih brez rodovitne zemlje. Domačini so bili revni in so komaj pridelali dovolj hrane zase. Kar jim je ostalo so jim v tem mesecu kar dvakrat pobrali Avstrijci.

Naslednji dan general Seras še vedno ni imel ideje kako streti upor in prevzeti trdnjavo na Predelu. Topništvo je bilo neuporabno zaradi preozke in prestrme ceste. Tako je poslal enega svojih častnikov z belo zastavo na pogajanja s Hermannom. Če se Avstrijci predajo jim bo zagotovljen prost prehod. Seveda je Hermann pogoje gladko zavrnil in obstreljevanje se je nadaljevalo do noči. Ponoči pa so Francozi nekako uspeli namestiti svoje topove v bližino utrdbe in tako je bila ta naslednji dan močno poškodovana. Hermann je izgubil mnogo mož a kljub temu še enkrat zavrnil francosko zahtevo po predaji.

18. maja je general Seras končno prejel dobre novice. Francoske okrepitve so bile na poti in bodo kmalu prečkale Predel s Trbiža. Trdnjava je bila tako ujeta med dve enoti francoske armade. Vendar je Seras okleval in zopet zahteval od branilcev naj se predajo. Hermannovi vojaki so ga zopet zavrnili odločeni, da se borijo do smrti. Ko so francoski častniki zapustili utrdbo je Hermann zbral svoje vojake. Sledil je govor, ki je branilcem dvignil moralo – borili so se kot levi brez upanja na zmago.

Ne boste verjeli, a general Seras je tistega dne še enkrat poslal pogajalce. Najbrž je skrivoma občudoval pogum Avstrijcev, ki so raje umrli kot se predali. No, lahko si mislite kakšen je bil Hermannov odgovor. Tako je 18. maja ob petih popoldne general Seras ukazal napad. Grmenje topov pomešano z glasnim bobnanjem in vpitjem vojakov je zajelo trdnjavo. Predstavljajte si neizmeren pogum branilcev, ki se niso predali tudi potem, ko je trdnjava nad cesto že gorela. Borili so se z ramo ob rami dokler ni padel zadnji mož in sta do tal pogoreli obe utrdbi.

fortress-slovenia-predel-pass

Piramida s kipom umirajočega leva

Na koncu so Avstrijci izgubili to vojno in Franc II. je bil prisiljen podpisati še en ponižujoč mirovni sporazum. Kaj pa Napoleon? No, ko se je vrnil nazaj v Pariz se je odločil, da je čas za novo ženo. Ne samo zato, ker je njegova Josephine že rahlo odcvetela, ampak zato ker ni imel dediča. A tokrat bo njegova izbranka več kot le kraljevskga rodu. In njegovo oko se je ustavilo na rodbini mnogo starejši od večine takratnih kraljevih družin. Zato so bili popolni za Napoleonove titanske ambicije – Habsburgi. Res je, nova nevesta Marie Louise je bila hči cesarja Franca II. Tako sta zagrizena sovražnika postala bližnja sorodnika. In vsi vemo kako se je končala ta zgodba.

Trdnjavo na Predelu je petdeset let kesneje obnovil nek drug avstrijski cesar. V spomin na pogumne može, ki so tam izgubili svoje življenje, je zrasla kamnita piramida s kipom umirajočega leva. Kdo je obnovil sarkofag pod cesto ostaja skrivnost. Ne vemo niti tega ali je stotnik Hermann s svojo posadko res pokopan v tem sarkofagu.

Stoletje po tem žalostnem dogodku se je Avstrija soočala z izbruhom nove vojne. V pripravah na prvo svetovno vojno so na planoti nad trdnjavo Kluže zgradili novo utrdbo. Poimenovali so jo Fort Hermann po mlademu stotniku katerega pogum je še danes nepojemljiv.

predel-pass-fortress-slovenia
POMEMBNE INFORMACIJE

URNIK

  • vedno odprto

VSTOPNINA

  • prost vstop

KAKO DO TJA

  • Trdnjava na prelazu Predel zemljevid
  • Iz Bovca peljite po regionalni cesti Bovec – Predel (R1 – 203)
  • Mimo vasi Log pod Mangartom in Strmec
  • 2km iz vasi Strmec boste ob cesti zagledali kamnit spomenik v obliki piramide z bronastim kipom leva, tik pred mejo med Slovenijo in Italijo

TEŽAVNOST

  • lahka do srednje zahtevna

TRAJANJE TURE

  • 5 min (200 m)

POSEBNA OBVESTILA

  • V primeru dežja ali snega je pot spolzka, zato priporočamo pohodniško obutev.
0
  Related Posts