Blog

Prva svetovna vojna – vzroki za spopad

Prva svetovna vojna je nedvomno eno najbolj temačnih poglavij doline Soče. Mineva 100 let odkar je bil v Sarajevu ubit Avstro-Ogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Atentat, ki se je zgodil v mestu, od Bovca oddaljenem skoraj 700 km, je vso Evropo potegnil v strahotno vojno. Visokogorske bitke Soške fronte pa so za vedno zaznamovale naše kraje.

Nadvojvoda Franz Ferdinand

Zgodovinarji se strinjajo, da atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda ni bil razlog za izbruh 1. svetovne vojne. Bil je izgovor. Seveda je bil Avstrijski cesar Franc Jožef osebno prizadet, ko je izvedel za smrt kronskega princa. A Franc Jožef in Franc Ferdinand si nista bila prav nič simpatična.

Stric in nečak se nista strinjala praktično o ničemer. Staremu cesarju je bila ideja, da bo ta vzvišeni, naduti mož po njegovi smrti prevzel vodenje cesarstva, zelo zoprna. Eden največjih sporov med njima pa je bila poroka Franca Ferdinanda z nepomembno češko grofico Sofijo Chotek.

Pravzaprav je bil habsburški dvor na Dunaju precej nesrečen kraj, kjer so se drame in tragedije kar vrstile. Habsburžani so bili rodbina, ki je kar 650 let krojila usodo Evrope. Iz skromne plemiške družine so se s premišljenimi porokami razvili v svetovno dinastijo. In prestolonaslednika take dinastije nisi kar ustrelil, ne da bi te potem čakale hude sankcije. Ali pač…

Nekaj let prej se je dunajski dvor odel v črnino potem, ko je bila v Švici ubita ljubljena žena cesarja Franca Jožefa, Elizabeta Avstrijska, bolj znana pod imenom Sisi. Nenavadno lepo in priljubljeno cesarico je v Ženevi s pilo zabodel v srce italijanski anarhist. Franc Jožef je bil zlomljen, saj je svojo ženo globoko ljubil. A vendar cesar ni poslal ultimata ali napovedal vojne ne Švici ne Italiji. Zakaj je potem napovedal vojno Srbiji po atentatu svojega nepriljubljenega nečaka? In to kljub temu, da uradna preiskava ni mogla dokazati vpletenosti srbske vlade v atentat.

Resničnih vzrokov za izbruh Velike vojne je veliko in med sabo so zelo prepleteni.

ZAVEZNIŠTVA

Na prehodu v 20. stoletje se Evropa znajde v somraku. Stari imperiji živijo na račun oddaljenih kolonij. Daljne dežele s svojimi naravnimi bogastvi zagotavljajo udobje in razkošje evropskih dvorov. A ves ta blišč je zgrajen na krhkih zavezništvih, kjer se politični apetiti hitro spreminjajo in nikomur ni moč zaupati.

Pravzaprav se je vse skupaj začelo že vsaj 100 let prej. S porazom in izgonom Napoleona. Evropska diplomacija je bila šokirana nad tem kako je mali general iz Korzike, po katerega žilah se ni pretakala niti kapljica modre krvi, v tako kratkem času dosegel tako moč. Napoleonu je uspelo zbrati mogočno vojsko, ki je nato 15 let ogrožala praktično vse države Evrope.

In ko veliki monarhi zadeve končno spet vzamejo v svoje roke, sklenejo, da se kaj takega ne sme več zgoditi. Na Dunajskem kongresu, ki traja od septembra 1814 do maja 1815 se začnejo dogovarjati o medsebojnih zavezništvih. Logika za sklepanjem zavezništev je zelo preprosta. Mnogo manj verjetno je, da boš nekomu napovedal vojno, če veš, da ima tvoj nasprotnik močne prijatelje, ki ga bodo zaščitili. Na ta način diplomacija doseže mir, ki traja nadaljnih 100 let.

Konec 19. stoletja se v tej politični igri pojavita dva nova igralca, ki nista bila prisotna na Dunajskem kongresu. Italija in Nemčija sta bili prej razdrobljeni na množico manjših kraljestev in republik. Potem pa se ta kraljestva združijo in nastaneta dve novi državi. Nemčija in Italija zahtevata mednarodno priznanje na političnem parketu. Vmešata se v igro sklepanja zavezništev, prav tako pa ne skrivata svojih apetitov po ozemlju sosednjih držav in kolonijah.

OBOROŽEVALNA TEKMA

Naravna bogastva prekomorskih kolonij zagotavljajo ekonomski razcvet. Denarja je dovolj za neverjeten tehnološki napredek. Tudi na vojaškem področju. Vzdrževanje velike vojske v lepo krojenih uniformah z najnovejšim orožjem postane stvar prestiža in širjenja ozemlja ter ekonomskega vpliva.

Države začnejo med sabo tekmovati, kdo bo imel večjo in boljše opremljeno vojsko. Ta oboroževalna tekma je še posebej izrazita med Nemčijo in Veliko Britanijo. Nemčija se, zaradi svoje geografske lege med Francijo in Rusijo počuti precej nelagodno. Zato naredi vse na tem, da ustvari najmočnejšo in najboljšo kopensko vojsko tistega časa.

KOLONIALIZEM

Nemčija in Italija vstopita na sceno kolonializma precej pozno. Vse najbogatejše kolonije so že razdeljene. Oddaljene dežele neizmernih naravnih bogastev so večinoma del Britanskega imperija v katerem sonce dobesedno nikoli ne zaide. Nemčija zelo agresivno zahteva kolonije in Velika Britanija ji kar precej popušča.

A če želi Nemčija zgraditi imperij, potrebuje kolonije. Za to pa potrbuje mornarico. Tako Nemčija hitro sprejme zakon v katerem predstavi megalomanski program za izgradnjo vojaških ladij. V odgovor začne svojo že tako močno mornarico širiti tudi Velika Britanija. Med narodi se posledično povečuje nezaupanje in sovraštvo.

IMPERIALIZEM

Poleg ekonomskega izčrpavanja kolonij se veliki imperiji trudijo razširiti svojo moč in vpliv tudi nad manjšimi narodi na zemljevidu Evrope. Z vsiljevanjem ozemeljskih zahtev ali z ustvarjanjem ekonomske in politične kontrole jim to kar dobro uspeva. Avstro-Ogrska takrat nima močne mornarice, da bi z njo osvajala vedno nove kolonije. Svoj imperij mora zato širiti po kopnem. In edina smer v katero se je po kopnem lahko širila je bil Balkan.

Po priključitvi Bosne in Hercegovine je le še vprašanje časa kdaj bo zasedla tudiSrbijo in Črno Goro. Kraljevina Srbija sicer uspe obdržati samostojnost a je v bistvu le satelit Avstrije. Srbija v tistem času večino prihodkov ustvari z izvozom v Avstrijo. Ko se Srbija odloči znebiti se te ekonomske in politične odvisnosti, začne svoje dobrine izvažati v Francijo. Seveda Avstrija burno odreagira in za Srbsko blago zapre meje.

NACIONALIZEM

Taki incidenti spodbujajo sovraštvo do Habsburške monarhije in težnjo vseh Slovanskih narodov po osamosvojitvi in združitvi v skupno kraljevino Južnih Slovanov. Avstro-Ogrski imperij je v tistem času mešanica veliko narodov, jezikov in kultur. In večina manjših narodov ni preveč navdušena nad tem, da veliki odločajo o njihovi usodi. Panslovansko gibanje na območju Avstro-Ogrske pa podpira največja velesila na svetu – Rusija. Kar gre Avstriji močno na živce.

Opogumljeni začnejo južno slovanski narodi, ki so del monarhije Dunaju postavljati zahteve za večjo avtonomijo. Dunaj njihovim izsiljevanjem seveda ne popušča. Boji se, da se bodo potem s podobnimi zahtevami začeli prebujati tudi drugi narodi.

Tako je v Evropi življenje izven veličastnih plesnih dvoran, kjer igrajo sladki ritmi dunajskega valčka, precej napeto. Veliki konflikt samo čaka iskro, da se vžge.

ATENTAT V SARAJEVU

In potem se je zgodilo. 28. junija 1914 Franc Ferdinand s svojo ženo obišče Sarajevo. Diplomati ga sicer opozorijo, da na Balkanu vre in da trenutek ni ravno najbolj primeren za obisk Bosne, a prestolonaslednik opozorilo presliši.

Franc Ferdinand in njegova žena Sofija ravno praznujeta 14. obletnico poroke. Poroke, ki je sicer uresničila njuno ljubezensko zgodbo, a v njuno življenje ni prinesla pretirane sreče. Ferdinand in Sofija sta kar 6 let skrivala svojo ljubezen. Oba sta se zavedala, da Sofija kljub plemiškemu naslovu še daleč ni dovolj pomembna, da bi v zakon prinesla korist za monarhijo. Ko škandal o njunem razmerju izbruhne, pa Ferdinand trmasto vztraja, da se bo poročil z njo ali nobeno drugo. Tako sicer doseže poroko, a šele potem, ko se javnoodpove nasledstvenim pravicam za svojo ženo in njune otroke. Nihče od njih v primeru njegove smrti ne bi imel pravice do prestola.

Franc Ferdinand in Sofija sta v zakonu srečna. Na veliko presenečenje dvora postane mrk princ brez karizme vdan in ljubeč oče trem otrokom. A dunajska dvorna etiketa je do Sofije izjemno kruta. Sofija nikoli ne sme javno nastopati v družbi svojega moža. Ob družinskih pojedinah sedi na drugem koncu mize, ob dvornih procesijah stopa daleč zadaj. Tako se par odloči, da si kljub opozorilom ogleda vojaške manevre v Sarajevu tistega usodnega junijskega dne leta 1914.

Na tem potovanju namreč zanju dunajski protokol ne velja. Sofija ob svojem možu nastopa kot bodoča cesarica. In tako sedi ob njem v odprtem avtomobilu, ki v sprevodu zapelje prestolonaslednika po ulicah Sarajeva. V množici, ki bučno pozdravlja cesarski par pa stoji bolehen komaj 19-letni mladenič poln mržnje do monarhije. Gavrilo Princip izkoristi priložnost in sprožil usodne strele. Franc Ferdinand in njegova žena sta na mestu mrtva.

ZAČETEK VOJNE

Na Dunaju dogodek sproži buren odziv. Nemški cesar prepriča avstrijskega, da pošlje problematični Srbiji ultimat. Gavrilo Princip je namreč Srb in pripadnik terorističnega gibanja Črna Roka, ki se zavzema za samostojnost Južno Slovanskih narodov.

Srbija pristane na vse pogoje iz ultimata, razen enega. Tako le mesec dni po atentatu Avstro-Ogrska napove vojno Srbiji in domine začnejo padati. V podporo Srbiji napove Rusija vojno Avstro-Ogrski, Rusiji pa kmalu zatem Nemčija. Ne traja dolgo, ko se v vojni zaradi skritih zavezništev znajdejo praktično vse države Evrope. In ker z imperiji v vojno stopajo tudi njihove kolonije, postane vojna hitro svetovna.

Zgodovinarji se strinjajo, da bi se lahko svetovnemu spopadu zlahka izognili. Vsi evropski monarhi so bili bratranci. Kako hudo bi torej lahko bilo? A ves vojaški vrh si je vojne želel. Napovedali so, da bo vojna končana do Božiča. Nihče si takrat niti v snu ni predstavljal, da so pred njimi štiri leta morije, ki bo zahtevala ogromno žrtev in propad nekaterih velikih monarhij.

Manj kot leto dni po izbruhu spopadov se v vojno vključi tudi, do takrat nevtralna,Italija. Spopadi se preselijo v naše odmaknjene kraje. Odpre se Soška fronta in ostanke si lahko še vedno ogledate tako v dolini Soče kot tudi v gorah.

0
  Related Posts