Blog

Vršič, Ruska kapelica in Ruski križ

Na kranjskogorski strani prelaza Vršič stoji nenavadna lesena kapelica, ki pripoveduje žalostno zgodbo o graditeljih te ceste. Spomenik je posvečen ruskim vojnim ujetnikom, ki so v snežnem plazu leta 1916 izgubili življenje.

Ko se vršiška cesta na kranjskogorski strani spusti že skoraj v dolino, stoji na desni strani, med 9. in 8. ovinkom, majhna kapelica iz macesnovega lesa. Zgrajena je bila v času, ko so našo deželo pretresali srditi spopadi Soške fronte. Posvečena pa je žrtvam vojne o katerih se malo govori – vojnim ujetnikom.

Cesta na prelaz Vršič

Pokrajina in prometne povezave ob začetku Soške fronte niso bile naklonjene bojnim operacijam, še posebej ne v visokogorju. Zato je bilo treba kar najhitreje zgraditi ceste, žičnice in železnice.

V visokogorju med Rombonom in Tolminom se je borilo kar 20.000 avstro-ogrskih vojakov, ki so dnevno potrebovali 800 ton različnega materiala – hrane, vode, streliva, gradbenega materiala, kuriva, zdravil.

S 1.611m je prelaz Vršič slovenski najvišji prelaz. Ker je bila cesta čez prelaz Predel zaradi bližine meje z Italijo prenevarna, postane naenkrat cesta čez Vršič strateško pomembna.

Dela so se začela poleti leta 1915, ko je v gorah skopnel sneg. A Avstro-Ogrska se je soočala s pomanjkanjem delovne sile. Zato so z oddaljenega vzhodnega bojišča pripeljali zajete Ruske vojne ujetnike, da opravijo težaško delo.

Ruski vojni ujetniki

Za 12.000 ruskih vojakov se je začel pekel na Zemlji. Stražarji so bili do njih izjemno kruti, vsak najmanjši prekršek je bil strogo kaznovan. Poleg tega so bili težki delovni pogoji neznosni.

Ruski ujetniki so bili za gorske zimske razmere premalo oblečeni in prehrana je bila slaba. Njihovo zdravje so ogrožale mnoge nalezljive bolezni kot so tifus, kolera, pljučnica, črne koze. Umrljivost med njimi je bila ekstremno visoka. In potem je nekega dne smrtonosen snežni plaz ta črni scenarij spremenil v grozljivko.

Da bi zagotovili nemoteno preskrbo na Soški fronti je moral ostati prelaz Vršič prevozen skozi vse leto. Domačini tako s Kranjske gore kot tudi Trente so opozarjali oblasti, da so snežni plazovi v teh gorah običajni.

A zima 1915/16 je bila nenavadno mila. Celo februarja še ni bilo snega. Tako so se dela nadaljevala.

Usodni snežni plaz

Potem pa je marca začelo snežiti. V nekaj dneh je zapadlo toliko snega, da je bila preskrba Soške fronte resno motena. In nič ni kazalo, da bi sneženje ponehalo. Poveljstvo je ukazalo ujetnikom naj podnevi in ponoči odmetavajo sneg s ceste. Medtem se je težek moker sneg kopičil na gorskih vrhovih okrog prelaza.

Na pepelično sredo, 8. marca 1916 okrog poldneva se je s pobočja Mojstrovke utrgala ogromna masa mokrega težkega snega. Orjaški snežni plaz je uničil vse pred sabo in nič ga ni moglo ustaviti. Nekaj minut kasneje je bil skromen kamp ruskih vojakov raztreščen.

Še vedno ne poznamo dejanskega števila žrtev. Ocenjujejo, da naj bi samo v tej zimski nesreči umrlo 100-300 ruskih vojakov in 10-30 avstrijskih stražarjev. Njihova trupla je nepredvidljiva sila narave izmaličila do nerazpoznavnosti. Točni podatki o žrtvah so bili zaradi vojnega časa skrbno varovani. Dejanske razsežnosti plazu pa so bile vidne šele spomladi, ko je skopnel sneg.

Pravoslavna lesena kapelica

Tako so jeseni 1916 preživeli ruski vojni ujetniki, poleg mesta kjer je stal njihov kamp, postavili majhno leseno kapelico.

Nenavadno svetišče je zgrajeno vpravoslavnem slogu in odseva veroizpoved žrtev. Desno poleg kapelice stoji kamnit spomenik v obliki piramide. Napis na njem je v cirilici in pravi Synam Russi – Sinovom Rusije. Tu je pokopana večina žrtev, nekaj grobov pa leži tudi ob poti skozi gozdiček.

Ruski križ

Nedaleč stran, med 2. in 3. ovinkom vršiške ceste pa stoji Ruski križ. Lesen križ so na to mesto postavili avstrijski vojaki v spomin na avstrijske stražarje, ki so izgubili življenje na ta usodni dan.

Skupno število ruskih vojakov, ki so umrli med gradnjo ceste čez prelaz Vršič, ne bo nikoli znano. Opravljali so najtežja dela v zaledju in umirali zaradi izčrpanosti, podhranjenosti, bolezni, delovnih nesreč, pa tudi okrutnosti stražarjev.

Nekaj jih je pokopanih tudi na vojaškem pokopališču v Trenti.

virtualni sprehod po ruski kapelici

RUSKA KAPELICA - POMEMBNE INFORMACIJE

URNIK

  • vedno odprto
  • vsako zadnjo soboto v juliju poteka pri Ruski kapelici spominska slovesnost in takrat je dostop omejen

VSTOPNINA

  • prost vstop

KAKO DO TJA

  • Ruska kapelica zemljevid
  • iz Bovca peljite po regionalni cesti Bovec – Trenta – Vršič – Kranjska Gora (R1 – 206)
  • med 9. in 8. ovinkom
  • na desni strani ceste
0
  Related Posts