Blog

Kako so Alpe oblikovale dolino Soče, 1. del

Dolina Soče leži v naročju Julijskih Alp. Sapo jemajoča pokrajina zelenih travnikov in gozdov, belih gorskih vrhov ter smaragdnih voda, riše naše življenje idilično kot v kakšni sladki reklami za Milka čokolado.

Pa vendar so Alpe ena najbolj dinamičnih in najbolj nevarnih gorskih verig na svetu. Dom nekaterih evropskih najvišjih vrhov, najdaljših ledenikov in najbolj vrtoglavih sten. Svet, ko se gore dobesedno sesujejo same vase. Ja, če bi bile Alpe rock bend, bi imele vse koncerte razprodane vsaj še do konca tega geološkega obdobja.

Prakontinent Pangea

Njihova izjemna rockovska kariera se je začela v daljnem času poznega paleozoika. 300 milijonov let nazaj je bil svet miren kraj. Vsi kontinenti, ki danes tvorijo zemljevid sveta, so živeli skupaj pod isto streho v slogi in sožitju. Vsak večer so pili pivo in igrali tarok, drug drugega so trepljali po rami in bili na splošno zadovoljni s svojo usodo.

Ja, bil je to čas superlativov, ko se je kopnemu reklo superkontinent, morju pa superocean. Superkontinent se je imenoval Pangea, kar v stari grščini baje pomeni vse zemlje.

Edina stvar, ki jim je kvarila dneve veselja je bilo vreme. Itak, kaj pa drugega. Že od pamtiveka najbolj priljubljena tema za začetek pogovora: “Ti, kakšno grozno vreme imamo ta teden, ane?” – “Ja, ti, čist res. Prav zamori”.

Vreme je bilo v tistih davnih časih precej ekstremno. Zime so bile mrzle in suhe, poletja pa vroča in vlažna z občasnimi mega monsuni. A življenje se je vseeno nemoteno razvijalo. In, če si 300 milijonov let nazaj ugledal luč sveta kot žaba ali kuščar, si zmagal.

Pramorje Tetis

V tem mirnem obdobju napredka in razcveta je minilo 100 milijonov let. Geologi so obrnili stran v svoji debeli knjigi ter novo poglavje poimenovali mezozoik. Po svetu so že lomastili dinozavri in za glavnega šefa na vasi je bil okronan T-Rex.

Pa so se pojavila prva nesoglasja v veliki srečni družbici naših kontinentov. Vsak srednje nadarjen psihiater vam bo znal razložiti, da se v takem primeru znotraj družbe vedno oblikujeta dve skupini. V skladu z običajnimi vedenjskimi vzorci je torej Pangea razpadla na dve podcelini imenovani Gondvana in Levrazija. Prostor med njima je napolnilo pramorje Tetis, ki je bilo pravi tropski raj s pisano floro in favno.

Pramorje, ki je zelo pomembno za nadaljevanje naše zgodbe, je dobilo ime po grški morski boginji Tetis. Tetis je bila babica morski nimfi Tetis (Grki svojo mitologijo radi zakomplicirajo), ki je bila mama nadvse epskega grškega heroja Ahila. Ja, to je tista mama, ki je svojega sina že kot dojenčka skopala v reki Stiks z namenom, da ga naredi nesmrtnega.

Ahil je imel namreč to smolo, da je imel človeškega očeta. Zato mu nesmrtnostne vize niso že ob rojstvu prilepili v potni list. Potem pa je bila pri kopanju še mati malce malomarna in je pozabila mulčku splakniti peto.

Kakorkoli, Ahil je nato svoj junaški testosteron sproščal v Troji dokler ga ni nekega dne srečala Parisova puščica. Ta ga je prav nesramno zadela direktno v občutljivo peto. Ja, tudi Paris ni bil ravno nek brezveznik, čeprav je bil samo človek. V končni fazi je uspešno očaral takratno uradno miss sveta Heleno in s tem sprožil 10-letno vojno.

Kakorkoli, Ahil je odšel med zvezde k svoji božanski žlahti. Stoletja kasneje ga je v filmu upodobil nad lep in mišičast in oh in sploh Brad Pitt. A to je že druga zgodba, ki spada v popolnoma drugo geološko obdobje.

Rojstvo Alp

Medtem se v mezozoiku kontinenti še vedno niso umirili. Pravzaprav so se zdaj nepreklicno odločili, da razpadejo do konca. Strateški plan je bil seveda zavzeti čimveč prostora in zato sta Evropa in Afrika prav grdo butnili ena ob drugo. Začel se je rock’n’roll globalnih razsežnosti.

Nekaj časa sta se prav po žensko prerivali in pri tem je bilo med njima vse manj prostora. Potem pa je počilo. Evropska tektonska plošča je začela drseti pod Afriško nekam v globino zemeljskega jedra, tja kjer je doma magma in pogoji za življenje niso ravno optimalni.

Po drugi strani se je afriška tektonska plošča začela dvigovati nad evropsko tja nekam proti nebu. In z njo se je začelo dvigovati tudi dno morja Tetis. Voda je odtekla in rodile so se Alpe – sestavljene iz različnih plasti kot torta z evropskim biskvitom, morskim nadevom in afriškim prelivom.

Če torej zadevo nekoliko poenostavimo, so vrhovi, ki danes krasijo naše prospekte in ostali reklamni material, nekoč ležali na dnu morja. Pravzaprav so bili morsko dno.

Povedali smo že, da je bilo toplo tropsko pramorje popoln dom vseh vrst alg in morskih trav, pa tudi koral, morskih ježkov, zvezd, meduz, rib, školjk in polžkov. Veselo so se namakali, fino jedli, se razmnoževali in počeli karkoli pač morski ježki, korale, zvezde in alge že počnejo. V nekem trenutku so seveda tudi umrli in potonili na tla.

Tam so se njihova okostja zmešala z blatom, na njih pa je padla naslednja generacija morskih prebivalcev in tako naprej, dokler se kup pod lastno težo ni sesedel in okamenel. Na njem se je potem tvorila naslednja plast malih okostij in lupinic ter spet naslednja vse dokler ni afriška tektonska plošča teh sedimentnih plasti veličastno dvignila v višino.

Naše impozantne Alpe so torej narejene skoraj izključno iz trupel eksotičnih tropskih morskih bitij. V izogib morbidnemu pogrebnemu žargonu so znanstveniki ta material strokovno poimenovali apnenec (zveni znano, ja?).

Kaninsko pogorje

Te sedimentne plasti ala fruti del mare lahko na Bovškem vidite vsepovsod. Lep primer je Kaninsko pogorje, kjer so za spremembo lepo vodoravno zložene in od daleč zgledajo kot piramida.

Drugod jih lahko vidite obrnjene v vse strani in ponekod celo prelomljene ali spodvite. Ja, to dokazuje, da so se Alpe dvigale iz morja precej divje. Ne, to ni bil nek prijeten popoldanski sprehod po rivieri, ampak plovba po odprtem oceanu ob najhujši nevihtni noči z enormnimi valovi v čolnu, ki bi lahko bil sorodnik banje.

kanin-mountain-slovenia-skiing

Jama Srnica

Daleč najlepši spominek na pramorje, ki ga lahko najdete na Bovškem pa soškoljke srčanke v jami Srnica nad vasjo Plužna.

Ko so školjke odmrle, se je njihova lupina odprla in tako imajo zdaj fosili obliko srčkov, od tod njihovo ime. Nekateri srčki so majhni kot jajce, vmes pa najdete kakšnega velikega za dve dlani. Stene galerij krasijo res lepi fosili in jama je nedvomno vredna obiska, če le ne trpite za klavstrofobijo ali strahom pred višino.

Na jamarski podvig se morate odpraviti ustrezno opremljeni z dobrimi čevji, čelado, čelno svetilko, vrvmi, pasovi za plezanje in karabini. Priporočamo, da vso to organizacijo prepustite nam in se v jamo spustite z vodnikom.

Če ste srednje do močno zagnan planinec in ste prišli k nam zganjat pohodništvo, lahko fosile srečate tudi na kateri od pohodniških tur. Odtisnjene v skale ležijo vsepovsod v visokogorju. Le malo sreče morate imeti. In ostro oko.

caving-bovec-fossil-shells

Ok vrnimo se nazaj v mezozoik. Afrika je pravkar narinila Alpe nekje do višine 6.000 metrov. Pa se je sfižila tropska klima v Evropi in zapečatila usodo vseh bodočih generacij ribičev.

Ti se bodo nekega dne v prihodnosti zato morali preusmeriti v planšarstvo in gozdarstvo. Vsi nesojeni bodoči surfarji pa bodo začeli raje trenirati alpsko smučanje in pobirati medalje na svetovnih smučarskih prvenstvih. Nekega dne bodo prebivalci osmih evropskih držav, ki obsegajo Alpe – Slovenija, Italija, Avstrija, Nemčija, Francija, Švica, Lichtenstein in Monako – ugotovili, da so Alpe zanimive tudi za turiste in iz tega naredili dober posel. Tako se ne bo nihče več nerviral zaradi tropske klime.

A zaenkrat so Alpe mlado gorovje, ki se je pravkar nehalo dvigovati. Za naše današnje pojme so v tem trenutku ogromne. Šesttisočaki kraljujejo nad divjo pokrajino. A kaj se je zgodilo, da je celotna gorska veriga nato izgubila skoraj polovico svoje višine? A je to sploh mogoče? In kam za vraga je izginil ves ta material?

0
  Related Posts