Blog

Ja, nekoč so bile Alpe še enkrat višje kot danes. Šesttisočaki so kraljevali nad divjo pokrajino. A kaj se je zgodilo, da je celotna gorska veriga nato izgubila skoraj polovico svoje višine? In kam za vraga je izginil ves ta material?

Apnenec je krhek material. Roko na srce – kosti ribic in lupinice rakcov že po logiki niso ravno neka trdna vulkanska kamnina. Če k temu dodamo še ekstremno vremensko napoved nadaljnih nekaj milijonov let, dobro staro gravitacijo in sem pa tja kakšen konkreten potres dobimo… zemeljski plaz.

Plasti sedimentov se z velikim truščem in gruščem vsujejo in pred sabo neusmiljeno lomastijo vse kar srečajo. Reka skal, blata, kamenja in peska prinaša v dolino tone materiala.

Po tej formuli Alpe še danes izgubljajo svojo višino. Tak res velik plaz imamo tudi na Bovškem.

Novembra leta 2000 se je po obilnem deževju pod Stožami sprožil zemeljski plaz in močno prizadel vas Log pod Mangartom. Milijon kubičnih metrov materiala (blata, kamenja in drevesnih debel) je katastrofalno upostošilo ta del naše doline. Plaz lahko vidite, če se zapeljete po cesti proti prelazu Predel, na mostu preden se del ceste odcepi na Mangart.

Iz vsega tega materiala, ki so ga plazovi odlagali v dolinah je nastalo predalpsko hribovje. Nekaj pa so ga reke odnesle s sabo proti morju. In, če bi ves ta material sestavili spet nazaj bi bile Alpe danes visoke kot Himalaja.

Se pa je v zgodovini Alp zgodilo še nekaj, kar je močno vplivalo na njihovo višino. Tokrat je zabavo organizirala Zemlja. Naš planet ima precej nadležno razvado, da se med vrtenjem okrog svoje osi vsake toliko časa malo premakne. Zadeva niti ne bi bila tako problematična, če ne bi ta zamik osi povzročil ledene dobe. In poledenitev je zoprna stvar. Če nisi Jeti.

Točno to se je zgodilo 2 milijona let nazaj. Tistega usodnega pleistocenskega dne je torej začelo snežiti. Na veliko. In ni nehalo. Kmalu je bila tretjina Evrope zaklenjena v ledeno grobnico.

Alpe so se spet potopile. A namesto, da bi šle lepo nazaj na dno toplega tropskega morja in tam udobno čakale na penzijo, jih je potopil ocean ledu. No, če smo čisto natančni – več kot tisoč ledenikov, ki so si utrli pot skozi Alpe. Temperatura je padla na -50 stopinj Celzija, plast ledu pa je bila ponekod visoka tudi 3.000 metrov. To je 3 kilometre!! Vrhovi gora so kot otočki štrleli iz tega ledenega morja.

Čeprav so ledeniki trdni se zaradi gravitacije premikajo. Nekako tako kot zelo zelo gosta brozga. In na svoji poti so lomili ogromne kamnite bloke ter jih odtransportirali s sabo kot po tekočem traku. Potem pa jih nekje na poti odložili.

V Bovški dolini najdemo ogromne kamnite gmote imenovane balvani na najbolj nenavadnih mestih. Največje pri nas lahko vidite, če se po cesti peljete v smeri proti Trenti. Del ceste je zaradi zemeljskih podorov pokrit z galerijo Berebica. Da vam na avto slučajno ne bi padel kakšen kamen in bi bil potem hudič z zavarovalnico. In prav tu lahko na nasprotnem bregu reke Soče zagledate dva balvana. Nad njima so danes predvsem navdušeni plezalci, ki neumorno plezajo po njih.

Tudi poti ledenikov lahko še vedno vidite. To so naše doline. Danes na njihovem mestu tečejo reke. Poti ledenikov so postale doline Soče, Koritnice, Lepenjce, Možnice in Bavšice.

Med njimi seveda najlepša Soča, ki je dom naši floti. Če greste z nami na rafting si jo lahko ogledate z vode. Včasih se zgodi, da se kateri od raftov obrne. V tem primeru si jo lahko ogledate celo s perspektive Soške postrvi.

Zdaj od večine alpskih ledenikov ni ostalo nič kaj dosti. To, da se ledeniki topijo vemo. In to, da smo krivi tudi mi, prav tako vemo. In če bomo tako nadaljevali, ne bo dobro. Ledeniki so namreč naš glavni vir pitne vode.

Je pa tudi res, da so se ledeniki topili že prej. Še preden je človek začel svinjati atmosfero s toplogrednimi plini.

Živ dokaz za to je najbolj odbit človeški podvig v zgodovini Alp. Eh, kaj Alp. Vseh gorskih verig, ki so kdajkoli krojile podobo sveta.

Govorimo o Hanibalovem sprehodu slonov čez Francoske Alpe. Hanibal (Katražan Barca in ne Hanibal Kanibal, da ne bo pomote) je bil doma v Kartagini (današnja Tunizija) in je v skladu s tradicijo svojega antičnega naroda na smrt sovražil Rimljane.

Še pred njegovim rojstvom sta se naroda spričkala zaradi Sicilije. V glavnem je šlo za to kdo bo generalni direktor Sredozemlja. Potem pa je Rim Kartažanom speljal še Korziko in Sardinijo. Tem je seveda počil film in so za povračilo zasedli Španijo. Tam so začeli kovati načrt kako se maščevati za vsa ponižanja.

In res Hanibal je popokal svojo vojsko v kateri je častno služilo tudi 36 slonov ter jo mahnil proti Rimu. Sloni so bili v tistih arhaičnih časih najbližji približek sodobnim tankom in so povzročili marsikatero odpoved srca že samo s svojim izgledom.

Hanibal se je odločil zavzeti Rim po kopnem in ne po morju. A če hoče človek priti v Italijo po kopnem, mora prečkati Alpe. To ve vsak, ki se je šoli med urami geografije vsaj delal, da posluša.

Prečkati Alpe peš ni ravno mačji kašelj. Če pa človek vzame s sabo še tri ducate slonov in se na pot odpravi novembra je zrel za sprejem na eni od klinik za mentalno zdravje. Možnosti, da prideš živ na drugo stran so zanemarljivo majhne. Skoraj nične.

Pravzaprav je to tako, kot če na banki dvigneš vse svoje prihranke in za povrh vzameš še zajeten kredit, kupiš letalsko karto, odletiš v Las Vegas, zaviješ v prvo igralnico ter staviš ves denar na rdečo.

A Hanibal je tistega mrzlega novembrskega dne vstal dobre volje, zbobnal na kup svojih 100.000 vojakov, spil espresso, pretegnil svoje sklepe, potem pa pokazal s prstom na Alpe: “Eh dejte no fantje, sej je samo skala…” Zraven je v sočnem jeziku natančno povedal kaj si misli o potomcih Romula in Rema ter kakšne usodo jim je namenil. Njegov govor je med vojaki požel ogromen aplavz.

Hanibal je potreboval 15 dni, da se je končno spustil v dolino Apeninskega polotoka. V nekaj bitkah je nato konkretno zmanjšal število rimskih legionarjev in vmes pospravil nekega konzula.

Potem pa so se Rimljani organizirali in postavili stvari nazaj na svoje mesto. Kartažane so zbrisali z zemljevida sveta, sami pa se naučili skuhati pašto al dente in začeli igrati briškolo.

Kljub temu je Hanibalu uspel podvig zaradi katerega je njegovo ime še vedno v vsaki literaturi povezani z Alpami. Se pa strokovnjaki strinjajo, da je danes pot, ki jo je ubral popolnoma zamrznjena in neprehodna. Očitno je Hanibal Alpe prečkal v času manjše otoplitve.

A Alpe ne mirujejo. Še vedno izgubljajo svojo višino in vse kaže, da jih nekega dne ne bo več. Kako bo svet potem izgledal lahko samo ugibamo. Mogoče potem znova dobimo tropsko klimo.

Pa vendar, kaj je tista sila, ki danes skrbi za to, da se v Alpah non stop nekaj dogaja. In zakaj gorska veriga še vedno izgublja višino, če pa ledenikov skoraj ni več?