Blog

Kako so Alpe oblikovale dolino Soče, 3. del

Alpe so se 30 milijonov let nazaj dvignile iz pramorja in tako za vedno spremenile podobo današnje Evrope.

A pred nami danes stojijo le še s polovico svoje izvirne višine. V turbolentni zgodovini so gorovje preoblikovali plazovi in ledeniki. Pa vendar Alpe še vedno izgubljajo svojo višino in vse kaže, da jih nekoč ne bo več.

V času velike poledenitve je mogočno alpsko pokrajino rezalo več kot 1000 ledenikov, ki so si utirali pot v dolino. Mogočni alpski ledeniki zdaj izginjajo, glavni krivec pa je globalno segrevanje. Zaradi posledic topljenja nastajajo jezera in reke, ki polnijo struge pomembnih Evropskih rek. To vse skupaj sicer izjemno lepo izgleda na razglednicah, prospektih in v živo.

Velika Korita Soče

Vendar pa ogromne količine vode kot brusni papir nasilno preoblikujejo sanjsko pokrajino. Tako nastajajo soteske in korita.

Ena najlepših korit v Sloveniji so Velika in Mala korita naše Soče. Velika korita najdete na poti v dolino Lepene. Če na poti iz Bovca v Trento, tik za vasjo Soča zavijete desno proti Lepeni prečkate most čez Sočo. Takoj za mostom je na desni strani ob cesti parkirišče kjer lahko parkirate svoj avto. Sprehodite se nazaj do mosta in si oglejte del 750 metrov dolgih korit. Barva Soče je res neverjetna. Mala korita reke Soče pa lahko najdete malo višje ob cesti Bovec – Trenta. Če prečkate most, po katerem vodi pot za Vas na skali.

Nekatere soteske pa so postale velik naraven vodni park kamor hodimo na kanjoning. Najbolj znani soteski v katerih organiziramo kanjoning sta Sušec in Fratarica.

Great Soča Canyon

Slap Boka

Vsa ta voda, ki se zliva v dolino, počasi spodjeda in kruši krhek apnenec.

Sploh slapovi živijo na kredit. Njihova močna sila najbolj agresivno krha kamnine pod sabo. In nekega dne bodo slapovi plačali ogromno ceno. Slap Boka je najbolj vodnat slap v Sloveniji. Sploh po kakšnem res močnem deževju je zelo veličasten.

S Kaninskega pogorja se voda zbira v jamah in potem kot slap bruhne na površje. Slap, ki ima 106m višine in 18m širine, še vedno pridobiva na višini. Pravzaprav na globini. Kamnine na katere slap pada so namreč manj odporne kot tiste čez katere se zliva.

Sila, ki je danes najbolj zaslužna za to, da se Alpam slabo piše, je torej voda. Zna se zgoditi, da Alp čez kakšnih 30 milijonov let sploh ne bo več.

boka-waterfall-bovec-flights

Gaius Julius Caesarus Alpus

Pa zaključimo to našo zgodbo s tem kako so naše Alpe dobile ime. Naša Soška dolina leži v Julijskih Alpah, ki so svoje ime dobile po Gaju Juliju Cezarju. Baje, da je bila to celo njegova domislica.

Julij Cezar je bil slavna osebnost antičnega Rima še preden je postal plešast. Bil je vojaški in politični megaum, ki se je dal izvoliti za tribuna, kvestorja, pretorja in še kake pol ducata visoko zvenečih političnih nazivov, za katere nihče ne ve točno kaj so sploh bili.

Kljub temu, da se je udobno zasidral v državni aparat, pa Julij ni zapravljal časa v neki zglancani pisarni neke javne službe kjer cele dneve visijo na Facebooku. Ne, J.C. je imel poslanstvo – moral je osvojiti svet.

V starem Rimu je osvajanje sveta v dobesednem prevodu pomenilo: poruši čimveč mest do temeljev, pobij čimveč barbarov, preživele barbare prodaj za sužnje, vmes pa pokradi vse kar se da odnesti. Po načelu enakopravnosti je formula veljala za vsa barbarska plemena brez diskriminacije.

J.C. je torej zlezel v svojo gala rjuho, na forumu odrecitiral svoj politični govor, se usedel na konja in odjahal proti sončnem zahodu. Pred njim je ležala cela Evropa, Mala Azija in Severna Afrika, ki so komaj čakale, da se oglasi mimo in jih osvoji. Aja, pa Kleopatra tudi.

Med uresničevanjem svojega poslanstva je J.C. prečkal Alpe. Mogočni zasneženi vrhovi so nanj naredili tako močan vtis, da se je takoj odločil, da jim izbere neko sofisticirano ime. Nekaj časa je globoko tuhtal in premleval različne možnosti. Potem pa je končno dojel, da je na tem svetu le en človek, ki je tako zelo veličasten, da se po njem lahko poimenuje to gorovje. On sam, seveda.

Nato je J.C. še nekaj časa razgrajal po svetu, premagal vse domače in tuje sovražnike ter začel par ambicioznih gradbenih projektov. Zadovoljno se je vrnil domov in se (sam sebe) ustoličil za presidente por vida.

Kmalu potem pa se je njega in njegovega ega klapa v Rimu naveličala. Začela se je velika zarota in uspel je eden od najslavnejših atentatov v starem veku. Julija so med zasedanjem senata njegovi nekdanji kolegi 23-krat zabodli v hrbet. Pri takih prijateljih človek res ne potrebuje sovražnikov.

Julij je torej precej krvavo zaključil svojo tozemsko kariero. Ime Julijskih Alp pa je ostalo do danes.

0
  Related Posts