Blog

Muzej na prostem Ravelnik je krožna pot skozi gozd, ki pripoveduje del zgodbe o Soški fronti. Nahaja se na prvi obrambni črti avstro-ogrske vojske na Bovškem polju.

Med vsemi zgodovinskimi dogodki v dolini Soče najbolj izstopa Soška fronta. Po vstopu Kraljevine Italije v 1. svetovno vojno se je na meji med Avstro-Ogrskim cesarstvom odprla 90km dolga fronta od Julijskih Alp do Jadrana, ki je zajela tudi naše kraje.

Ravelnik in Stržišče sta manjša hriba na Bovškem polju na katerih so avstro-ogrski branilci postavili oporišče. Od tu so branili cesto čez prelaz Predel in kasneje cesto čez prelaz Vršič. Obe cesti sta bili izjemnega pomena za preskrbo vojakov na Soški fronti, saj so vojaki vsak dan potrebovali ogromne količine municije, hrane in zdravil. Oporišče na Ravelniku in Stržišču je odigralo veliko vlogo v 12. soški bitki, znani tudi kot Čudež pri Kobaridu.

Krožna pot skozi gozd povezuje očiščene in obnovljene strelske in povezovalne jarke, bunkerje, kaverne, mitralješka gnezda in rekonstrukcije barak.

Oporišče na Ravelniku in Stržišču so avstrijski vojaki zavarovali s strelskimi jarki, globokimi za višino vojaka. Jarke so ojačali s prepletenimi vejami in nekatere pokrili s hlodi. Na pobočju obeh hribov so jarke ojačali tudi s kamenjem. V jarkih pri Bovcu naj bi imela avstrijska vojska najprej le 4 orožnike, ki so na določenih mestih imeli postavljene puške in so z njimi streljeli kar tja v en dan, da bi Italijani mislili, da je branilcev več.

2 do 3 metre pred rovi pa je bila prepletena bodeča žica, ki je oporišče varovala pred nenadnimi napadi. Jarke lahko vidite še danes, a niso več tako globoki kot so bili v času spopadov. Domačini so jih zaradi varnosti kasneje zasuli.

Vojaki se niso smeli sprehajati po pobočju obeh hribov saj bi jih Italijanski vojaki takoj opazili. Na mestu kjer se danes razrašča gozd takrat namreč ni bilo dreves. Zato so branilci oba hriba prevrtali s kavernami in bunkerji. A življenje v temnih in vlažnih kavernah ni bilo prav nič prijetno. Sploh, če so te nenehno obstreljevali.

Kaverne so izvrtali lokalni rudarji iz Loga pod Mangartom, ki so pred izbruhom prve svetovne vojne hodili na delo v italijanski rudnik svinca Rajbl.

Na vrhu Ravelnika lahko še vedno vidite ostanek kraterja na mestu kjer je padlaitalijanska granata. Granato so izstrelili iz vasi Sella Nevea v Italiji in je bila edina granata, ki je dejansko zadela Ravelnik. Na srečo so bili ravno takrat vsi branilci v kavernah in tako nihče ni bil poškodovan. Krater, ki ga je naredila granata je bil globok 8 metrov, a tudi tega so domačini kasneje zasuli zaradi varnosti.

Vojake so preskrbovali s tovorno žičnico, ki je bila speljana iz vasi Koritnica dooficirske barake. Do oficirske barake so napeljali tudi elektriko iz mahne hidroelektrarne na reki Koritnici. Pred oficirsko barako lahko vidite tudi manjšokapelico, vklesano v skalo. V niši so imeli vojaki lesen križ in tam so opravljali bogoslužje in molili.

Pod oficirsko barako lahko vidite manjšo kuhinjo in na platoju pred njo so si vojaki uredili jedilnico. Prehrana vojakov na visokogorskih bojiščih Soške fronte je bila slaba in neredna. Obroki so bili različni gled na položaj, letni čas, nacionalnost in versko pripadnost. Proti koncu vojne pa je bila preskrba vse slabša in bojna morala večno lačnih vojakov je močno padla. Ob koncu Soške fronte so avstro-ogrski vojaki v povprečju tehtali le 48 kilogramov.

Na razmeroma majhnem prostoru je veliko ostalin. Vse pomembne točke so označene z označevalnimi tablami. Vse v senci dreves, lahko dostopno in urejeno.

Kljub temu vam vsem skupaj globoko priporočam najem vodnika. Tako boste dobili celovito razlago dogodkov. Vodene oglede organizira Društvo 1313. Oglede vodijo v 5 jezikih (slovenščina, angleščina, nemščina, italjanščina in hrvaščina). Ogled traja približno eno uro – odvisno od velikosti skupine in količine vprašanj, ki jih boste imeli. Kontaktirajte nas za rezervacijo ogleda in dodatne informacije.

In ja, vodnik se za to priložnost obleče v uniformo. Tako boste imeli občutek, da ste skočili skozi čas. In ne pozabite omenit njegovih medalj za hrabrost in zasluge. Zelo je ponosen nanje.

V bližini Muzeja Ravelnik se nahaja tudi vojaško pokopališče pri Bovcu, kjer je pokopanih 600 vojakov avstro – ogrske vojske.