Blog

29 dolgih mesecev Soške fronte so vojaki po vlažnih rovih, strelskih jarkih in temačnih kavernah pritajeno prisluškovali žvižganju granat in ob vsakem napadu upali, da preživijo.

Mnogim se ta želja ni izpolnila. In njihovemu spominu se lahko poklonite na enem od lepo urejenih pokopališč iz obdobja 1. svetovne vojne.

Nahaja se na križišču cest proti Predelu in Vršiču. Tu je pokopanih 600 vojakov avstro-ogrske armade, ki so padli v bitkah pri Bovcu in na Rombonu. Posmrtni ostanki italijanskih vojakov s tega pokopališča so bili leta 1938 prepeljani v kostnico v Kobarid.

Na križišču cest, nasproti pokopališča, se nahaja obelisk iz rezanega kamna, ki ima napis v nemščini in je posvečen spominu na avstrijske vojake, ki so padli med leti 1915 in 1917.

Za cerkvijo Sv. Štefana v Logu pod Mangartom, se v štirih terasah razprostira najlepše vojaško pokopališče Soške doline. Tu je pokopanih več kot 800 avstro-ogrskih vojakov, ki so v letih od 1915-17 padli za obrambo visokogorskih položajev na pobočju Rombona. Rombon je bila avstrijska skalna trdnjava, ker je bil vrh te gore odlična opazovalna točka za celotno Soško dolino. Tako je bilo celotno pobočje cilj nenehnih italijanskih obstreljevanj in krvavih bitk.

Med padlimi branilci je bilo veliko Slovencev, pripadnikov 2. gorsko strelskega polka. Največ pa je bilo muslimanskih Bošnjakov, pripadnikov 4. bosansko-hercegovskega pehotnega polka. Njihovi grobovi nimajo železnega križa ampak so označeni z muslimanskimi nagrobnimi spomeniki nišani.

Med grobovi stoji Spomenik braniteljem Rombona. Že leta 1917 ga je izdelal češki kipar Ladislav Kofránek, ki se je v Logu pod Mangartom boril kot avstro-ogrski vojak.

Nad kamnito simbolično podobo gore Rombon stojita podobi dveh vojakov. Prvi je gorski strelec, ki si z roko zastira oči pred soncem. Opremljen je za gorsko bojevanje in oblečen v značilno uniformo s petelinjim krivčkom na kapi. Vojaški znak njegovega polka je imel v sredini podobo Zlatoroga. Poleg njega pa stoji bosansko-hercegovski vojak s fesom, muslimanskim pokrivalom. Skupaj zreta v daljavo v smer proti Rombonu, ki je bil nosilni steber obrambe Bovške kotline.

Za cerkvico sv. Jožefa v vasi Soča stoji bolnišnično pokopališče, kjer je pokopanih več kot 1.400 avstro-ogrskih vojakov, ki so umrli v vojaški bolnišnici v vasi Soča.

Ranjene vojake na fronti so najprej oskrbele enote prve pomoči. Te sanitetne enote so večkrat že na bojišču opravljale nujne posege, npr. amputacije. Nato so ranjence na nosilih prenesli v zaledje v vojaške bolnišnice, kjer so jih oskrbeli zdravniki.

Mnogo jih je umrlo že med potjo. Tisti, ki so prispeli do bolnišnice pa velikokrat niso bili deležni ustreznega zdravljenja zaradi kroničnega pomanjkanja zdravil in povojev. Pogosto so sanitetne enote na terenu nabirale zelišča iz katerih so potem pripravljali domača zdravila in mazila. Veliko vojakov je v bolnicah umrlo zaradi infekcij saj antibiotikov še ni bilo. Svoj davek pa so zaradi pomanjkanja higiene terjale tudi nalezljive bolezni. Zato je ob vojaški bolnici v Soči stala tudi pralnica oblačil, kjer so prekuhavali in razkuževali oblačila.

Nad pokopališčem je v breg sestavljen križ iz kamnov. Za križem pa je na veliki skali vzidana granata, ki opominja na grozote vojne.

Ob cesti, za civilnim pokopališčem se na travniku nahaja še eno vojaško pokopališče. Na tem mestu je pokopanih več kot 200 avstro-ogrskih vojakov, ki so umrli na Soški fronti.

Poleg avstro-ogrskih vojakov so na tem pokopališču pokopani tudi ruski vojni ujetniki, ki so gradili cesto čez prelaz Vršič. Po vstopu Italije v prvo svetovno vojno cesta čez prelaz Predel, zaradi bližine meje, ni bila več varna. Tako so Avstrijci začeli graditi cesto čez prelaz Vršič preko katere je potem potekalo oskrbovanje Soške fronte.

A, ker je bila večina zdravih moških mobiliziranih na bojišča, je primanjkovalo delavcev. Tako so Avstrijci z vzhodne fronte pripeljali12.000 ruskih vojnih ujetnikov.

Ti so v nečloveških razmerah gradili cesto čez Vršič. Večina jih je umrla zaradi bolezni, podhranjenosti, podhlajenosti, izčrpanosti in delovnih nesreč.