Blog

Ena najbolj zanimivih zgradb v naši dolini je Trdnjava Kluže. Staro trdnjavsko poslopje je, ujeto med strma pobočja okoliških gora in nad visoko sotesko mrzle reke, res vredno obiska.

Nad sotesko reke Koritnice, v najožjem delu doline, stoji Trdnjava Kluže. V njej si lahko ogledate stalno razstavo o zgodovini trdnjave.

Trdnjava Kluže, Imenovana tudi Bovška vrata, je skozi svojo dolgo zgodovino varovala pomembno cesto med Čedadom v Italiji in notranjostjo Avstrije. Trdnjava je strateško zavarovana s pobočji Rombona in Slemena, pod njo pa se spušča strma soteska reke Koritnice. Tako je bilo varovanje ceste enostavno.

Mimo Kluž je nekoč vodil del Jantarne poti. Jantarna pot bila pomembna trgovska pot med Baltikom na severu in Italijo na jugu. Po njej so prvi evropski trgovci tovorili dragocen jantar za nakit in okrasje, pa tudi vino, olivno olje, sol in sužnje.

V času Starega Rima je postala stara jantarna pot pomembna rimska cesta. Povezovala je rimsko rečno pristanišče Oglej (Akvileja) z deželami keltskega Noriškega kraljestva na Koroškem. Noriško kraljestvo je bilo bogato z bakrovo in železovo rudo. Tam so Rimljani kupovali dragoceno železo, ki je bilo v tistih časih izjemno cenjeno. Pa tudi noriško orožje, ki je veljalo za najboljše na svetu.

Benečani so v Klužah zgradili prvo leseno trdnjavico v obrambo pred Turki. Čez sotesko reke Koritnice so postavili lesen most. Turki so v tistem času ropali in požigali vasi po Evropi. Vaščanom so pobrali vso hrano, odgnali živino, vklenili ujetnike in jih prodali kot sužnje ter ugrabili otroke.

Lokalna legenda pripoveduje, naj bi tik pred prihodom beneški vojaki, ki so bili nastanjeni v Klužah, podrli del lesenega mosti čez reko Koritnico. Ob mraku so Turki prihrumeli mimo Kluž. Ko so se približali mostu je bila že tema in nihče od njih ni videl, da del mostu manjka. Tako so Turki eden za drugim popadali v prepad. A konji so zavohali nevarnost in niso hoteli dalje. Reka Koritnica se je razjezila zaradi toliko ubitih Turkov in je dolgo časa naplavljala njihovo orožje na obrežje.

Kmalu po koncu turških vpadov, se je med Habsburžani in Benečani vnela vojna za ozemlja. V žarišču te vojne se je znašlo tudi Zgornje Posočje. Vojski sta se večkrat spopadli tudi za trdnjavico v Klužah in na koncu so jo bili Benečani prisiljeni predati brez boja.

Avstrijci so ustanovili Bovško glavarstvo. Glavar je živel v Klužah in takrat so trdnjavo začeli imenovati grad. Leseno trdnjavico so podrli in zgradijo večjo, kamnito.

Eden najbolj priljubljenih Bovških glavarjev je bil Jurij Filip von Gerra. Lotil se je obsežne obnove Kluž. Močno jih je povečal, ojačal obzidje, uredilvodnjak pod Klužami in po lesenih ceveh speljal vodo celo v grad. Na ta vodnjak nas spominja kamnita plošča z rodbinskim grbom von Gere, ki si jo lahko ogledate v poročni dvorani v prvem nastropju.

Kljub dvomu francoskega vojaškega vrha, je mladi general s Korzike organiziral izjemno uspešen vojni pohod v Italijo. Z njim je želel zediniti majhne državice, na katere je razdeljena Italija in jih povezati v enotno državo. Hkrati je želel doseči, da se ta država Italija potem poveže s Francijo proti večnim sovražnikom Avstrijcem.

Napoleon je v Italiji dosegel zmago in avstrijska vojska se je brezglavo umikala nazaj proti Avstriji. Del te vojske se je preko Kluž odpravil proti Koroški. Tesno za petami pa so jim sledili Francozi. V ljudski folklori se je v zvezi s tem dogodkom spet pojavila legenda o poškodovanem mostu. Avstrijci naj bi poškodovali leseni most čez reko Koritnico. Francoska vojska se je ponoči z vso silo pognala čez most in pri tem jih je spodbujal takt bobnarja. V mraku so mnogi vojaki padli v prepad, še preden so ugotovili, da je pot prekinjena. Šele, ko je v prepad padel bobnar, so Francozi za njim ugotovili, da je nekaj narobe.

Kljub temu so Francozi s topovskim obstreljevanjem zavzeli grad in prisilili avstrijsko posadko v predajo. Grad naj bi gorel še 3 dni, a ni bil popolnoma poškodovan.

Danes si lahko na Klužah ogledate maketo, ki prikazuje potek bitke Avstrijcev proti Francozom.

V pripravah na 1. svetovno vojno so Avstrijci v Klužah zgradili mogočno, zidano vojaško utrdbo. Bila je ena od t.i. Koroških utrdb, ki naj bi Avstro-Ogrsko monarhijo varovale pred Italijansko vojsko. Leta 1882, ko so otvorili prenovljeno trdnjavo, je Bovec obiskal avstrijski cesar Franc Jožef I. Še danes lahko na zelenici pred trdnjavo vidimo napis kratic njegovega imena FJI iz kamnov, ki spominjajo na ta dogodek.

A ker trdnjava ni bila železo-betonska, je bila ob izbruhu Soške fronte že zastarela. Njeni kamniti zidovi namreč ne bi zdržali izstrelkov iz granat, ki so bili v 1. svetovni vojni novost. Zato so se avstro-ogrske vojaške oblasti odločile in višje, na pobočju Rombona, zgraditi novo, sodobnejšo trdnjavo Fort Hermann.

Ker Italijani med spopadi v Posočju niso uspeli zasesti Rombona ali prebiti avstrijske obrambe na Ravelniku, trdnjave v Klužah ni zadela niti ena italijanska granata. Za napadalce je ležala v mrtvem kotu, kljub temu, da je bila bližnja cesta v Bavšico močno poškodovana.

V času soških bitk so bile v trdnjavi nastanjene vojaške zaledne službe. Tam so postavili postajo prve pomoči, kuhinjo, v kleti so imeli telefonsko centralo, na dvorišču je bila tudi postaja poštnih golobov. Po koncu 1.svetovni vojni je bila trdnjava zapuščena.

Danes je trdnjava Kluže urejena v muzej. V njej si lahko ogledate stalno zbirko o zgodovini trdnjave in zbirko predmetov iz 1. svetovne vojne. V prvem nadstropju se nahaja poročna dvorana z znamenito kamnito ploščo. Pod trdnjavo pa si lahko še vedno ogledate vodnjak glavarja von Gerre.