Bovec, Muzej na prostem Soška fronta Ravelnik

Muzej na prostem Ravelnik je krožna gozdna pot, ki pripoveduje zgodbo o soški fronti. Nahaja se na prvi obrambni črti avstro-ogrske vojske na Bovškem polju.

AVSTRIJSKA TRDNJAVA

Med vsemi zgodovinskimi dogodki v dolini Soče najbolj izstopa soška fronta. Po vstopu Kraljevine Italije v prvo svetovno vojno se je na meji med Avstro-Ogrsko in Italijo odprla 90 km dolga frontna črta, ki se je raztezala od Julijskih Alp do Jadranskega morja.

Ravelnik in Stržišče sta manjši vzpetini na Bovškem polju, kjer so avstro-ogrski branilci postavili svoje oporišče. Od tu so branili cesto čez prelaz Predel in kasneje še cesto čez prelaz Vršič. Obe cesti sta bili izrednega pomena za oskrbo vojakov na soški fronti, saj so vojaki vsak dan potrebovali ogromno streliva, hrane in zdravil. Trdnjava na Ravelniku in Stržišču je imela veliko vlogo v 12. soški bitki, znani tudi kot čudež iz Caporetta.

Krožna pot poteka po ostankih prve avstro-ogrske obrambne črte. Poleg jarkov in povezovalnih galerij je tu še nekaj kavern, zabojev, mitraljeznic in rekonstruiranih kabin.

TRANE

Avstrijski vojaki so utrdbo na Ravelniku in Stržišču zaščitili z rovi, dovolj globokimi, da se v njih skriva človek. Jarke so utrdili z zvitimi vejami, nekatere pa prekrili z hlodi. Sprva je imela avstrijska vojska v teh jarkih samo štiri vojake. Na določena mesta so postavili puške in streljali z njimi samo nekje, da bi Italijani mislili, da je na strani branilcev več vojakov.

2 do 3 metre pred jarki je bila napeta bodeča žica, ki je varovala utrdbo pred nenadnimi napadi. Roki so vidni še danes, vendar niso tako globoki, kot so bili. Lokalni prebivalci so jih pozneje zaradi varnosti zasuli z zemljo.

KAVERNE IN BUNKERJI

Po pobočjih obeh hribov vojaki niso mogli hoditi, ker so bila preveč vidna. Tam, kjer se danes bohoti gozd, takrat še ni bilo dreves. Zato sta bila oba hriba navrtana z jamami in bunkerji. Vrtali so lokalni rudarji iz Loga pod Mangartom, ki so pred izbruhom vojne delali v Raibelovih rudnikih v Italiji.

KRATER GRANATE

Na vrhu Ravelnika je še danes viden krater na mestu padca italijanske granate. Granata je bila izstreljena iz vasi Sella Nevea v Italiji in je bila edina granata, ki je dejansko zadela Ravelnik. Na srečo so bili vsi branilci v kavernah, tako da nihče ni bil poškodovan. Krater je bil globok 8 metrov, a tudi to luknjo so kasneje iz varnostnih razlogov zapolnili domačini.

KOČE

Zaloge so do naselja vozili s tovorno žičnico iz vasi Koritnica, ki je bila povezana s oficirsko kočo. Do oficirske koče so vodile tudi električne žice iz hidroelektrarne na reki Koritnici. Pred kočo je tudi majhna kapelica, vklesana v skalo. V nišo so vojaki postavili lesen križ.

Pod oficirsko kočo je videti manjšo kuhinjo, na platoju pred njo pa so si vojaki uredili jedilnico. Prehrana vojakov na gorskih bojiščih soške fronte je bila slaba in neredna. Obroki so se razlikovali glede na položaj, letni čas, narodnost in versko pripadnost. Proti koncu vojne je preskrba s hrano upadla in morala vojakov je močno padla. Ob koncu soške fronte so avstro-ogrski vojaki v povprečju tehtali le 48 kilogramov.

VODENI OGLEDI

Na razmeroma majhni površini je vidnih veliko število ostankov. Pomembne točke so označene z informativnimi tablami. Vse v senci dreves, lahko dostopno in urejeno.

Če želite kar najbolje izkoristiti svoj obisk, toplo priporočam, da si priskrbite vodnika. Tako boste v celoti razložili vse dogodke, ki so se zgodili v naši dolini med prvo svetovno vojno. Vodene oglede organizira Skupina 1313. Ogledi potekajo v 5 jezikih (angleščini, slovenščini, nemščini, italijanščini in hrvaščini) in trajajo približno eno uro – odvisno od velikosti skupine in števila vprašanj, ki jih imate. Ogled lahko rezervirate tudi pri nas in mi vas odpeljemo na kraj in vse uredimo.

In ja, vaš vodnik se za to priložnost obleče v uniformo. Pomagal vam bo pridobiti občutek, da ste pravkar skočili v preteklost. In ne pozabite omeniti njegovih medalj za hrabrost in zasluge. Nanje je zelo ponosen.