Bovec, trdnjava Kluže

Ena najbolj zanimivih znamenitosti naše doline je trdnjava Kluže. Stara trdnjava, ki leži med strmimi pobočji okoliških gora in globoko sotesko mrzle reke Koritnice, je res vredna ogleda.

Nad sotesko reke Koritnice, v najožjem delu doline, stoji trdnjava Kluže. V njenem muzeju si lahko ogledate razstavo o zgodovini utrdbe.

Trdnjava Kluže je imela vso svojo dolgo zgodovino vlogo varovanja pomembne ceste med Čedadom v Italiji in Avstrijo. Trdnjava je strateško zavarovana s pobočji Rombona in Slemena, pod njo pa se spušča strma soteska reke Koritnice.

PRAZGODOVINA IN STARI RIM

Mimo Kluž je nekoč vodil del starodavne jantarne ceste. Jantarna cesta je bila mreža pomembnih trgovskih poti med Baltskim morjem v severni Evropi in Italijo na jugu. Po tej cesti so prvi evropski trgovci tovorili dragocen jantarjev nakit in odlikovanja, pa tudi vino, oljčno olje, sol in sužnje.

V času starega Rima je stara Jantarna cesta postala pomembna rimska cesta. Povezava rimskega rečnega pristanišča Oglej z državami keltskega noriškega kraljestva na Koroškem. Noriško kraljestvo je bilo bogato z bakrovo in železovo rudo visoke vrednosti, noriško orožje pa je veljalo za najboljše na svetu.

BENEŠKA REPUBLIKA

Prvo leseno utrdbo v Klužah so zgradili Benečani za obrambo pred Turki. Zgradili so lesen most čez sotesko reke Koritnice. V 15. stoletju so vso Evropo terorizirale horde Turkov. Vzeli so vso hrano, živali, domačine prodali za sužnje in ugrabili otroke.

Lokalna legenda pripoveduje, da so tik pred prihodom Turkov beneški vojaki, ki so bili nastanjeni v Klužah, poškodovali lesen most čez reko Koritnico. Ob mraku so pridrveli Turki mimo trdnjave. Ko so se približali mostu, je bila že tema in nihče od njih ni videl, da del mostu manjka. Tako Turki drug za drugim padajo v brezno. Potem pa so konji zavohali nevarnost in niso hoteli iti naprej.

BOVEČKI NAjemodajalci

Kmalu po koncu turških vpadov se je začela vojna za ozemlja med Habsburžani in Benečani. Tudi Zgornje Posočje se je znašlo v žarišču te vojne. Vojski sta se večkrat spopadli za trdnjavo v Klužah in nazadnje so jo bili Benečani prisiljeni predati brez boja.

Avstrijci so ustanovili bovško gubernijo. Glavar je živel v gradu Kluže. Leseno utrdbo so prezidali v večjo kamnito. Eden najbolj priljubljenih bovških posestnikov je bil George Philip von Gerra.

Lotil se je obsežne obnove Kluž, okrepil obzidje, pod trdnjavo odkril zbiralnik sladke vode in po lesenih ceveh pripeljal vodo celo v grad. V poročni dvorani v prvem nadstropju Kluž je še vedno mogoče videti kamnito ploščo z družinskim praporom von Gerra. To ploščo je v zidove trdnjave vgradil von Gerra, ko so odkrili rezervoar sladke vode.

NAPOLEONSKE VOJNE

Kljub dvomom francoskega vojaškega vrha je mladi korziški general organiziral zelo uspešno vojaško ekspedicijo v Italiji. Njegov načrt je bil združiti vse majhne države, na katere je bila razdeljena Italija, in jih združiti v eno državo. Obenem je seveda želel skleniti zavezništvo med Italijo in Francijo proti njunima večnim sovražnikom Avstrijcem.

Napoleon je v Italiji dosegel veliko zmago in avstrijska vojska se je v paniki začela umikati nazaj v Avstrijo. Del te vojske je zbežal skozi Kluže na Koroško, za njimi pa Francozi. V lokalnih zgodbah se spet pojavlja legenda o poškodovanem mostu. Avstrijci naj bi poškodovali leseni most čez reko Koritnico. Francoska vojska je v temni noči z vso močjo planila čez most. Preden so ugotovili, da je z mostom nekaj narobe, je veliko vojakov padlo v brezno. Šele ko je bobnar padel v brezno, so se Francozi zavedli sabotaže.

Kljub temu so Francozi s topniškim napadom osvojili grad Kluže in prisilili avstrijsko posadko k predaji. Grad je gorel 3 dni, vendar ni bil popolnoma poškodovan.

Del muzejske razstave Kluže je tudi maketa, ki prikazuje boj Avstrijcev proti Francozom.

Nekaj ​​let kasneje so Napoleonove čete ponovno prišle mimo Kluž. Tokrat brez boja. Avstrijci so svojo obrambo postavili pri trdnjavi Predel Pass, kjer so stotnik Hermann in njegovi možje pokazali veliko mero poguma v tragičnih dogodkih.

SOŠKA FRONTA

V pripravah na prvo svetovno vojno so Avstrijci v Klužah zgradili močno vojaško utrdbo. Skupaj s petimi drugimi koroškimi utrdbami je ščitila Avstro-Ogrsko monarhijo pred italijansko vojsko. Leta 1882 so odprli prenovljeno utrdbo in za to priložnost je Bovec obiskal avstrijski cesar Franc Jožef I. Še danes lahko vidite začetnice napisa njegovega imena FJI, postavljene iz kamnov na travniku pred trdnjavo. Tu so ostali iz časov obiska cesarjev.

Toda trdnjava Kluže je imela ob izbruhu soške fronte veliko pomanjkljivost. Zgrajena je bila pred uporabo železobetona in je bila zato zastarela. Njegovi kamniti zidovi ne bi zdržali izstrelkov granat, ki so bile novost v 1. svetovni vojni. Zato so se avstro-ogrske vojaške oblasti odločile, da višje na pobočju Rombona zgradijo novo, moderno utrdbo Fort Hermann.

Ker Italijanom v dveletnih soških bojih ni uspelo zasesti Rombona ali zlomiti avstrijske obrambe na hribu Ravelnik, trdnjave Kluže ni zadela niti ena od italijanskih granat. Ležala je v njihovem slepem kotu, kljub temu da je bila bližnja cesta proti Bavšici močno razdejana.

Med soškimi boji je bila v trdnjavi vojaško zaledje – ambulanta in kuhinja, telefonska centrala v kleti in poštni golobi na dvorišču. Ob koncu 1. svetovne vojne je bila utrdba opuščena.

MUZEJ KLUŽE

Danes je v trdnjavi Kluže muzej. V njej si lahko ogledate stalno razstavo o zgodovini utrdbe in zbirko artefaktov iz 1. svetovne vojne. V prvem nadstropju je poročna dvorana z znamenito von Gerrovo kamnito ploščo. Pod trdnjavo se še vedno nahaja rezervoar sladke vode.