Vojaška pokopališča soške fronte v dolini Soče

Dolgih 29 mesecev so se vojaki soške fronte skrivali v mokrih jamah, strelskih jarkih in temnih votlinah ter nemo poslušali žvižganje granat v upanju, da bodo preživeli in se vrnili domov.

Mnogim se ta želja ni izpolnila. Lahko pa se jim poklonite z obiskom katerega od pokopališč iz prve svetovne vojne.

BOVEC

Pokopališče se nahaja na križišču poti proti Predelu in Vršiču. Tu je pokopanih 600 vojakov avstro-ogrske vojske, ki so padli v bojih pri Bovcu in Rombonu. S tega pokopališča so leta 1938 v kostnico v Kobaridu prenesli posmrtne ostanke italijanskih vojakov.

Na križišču, nasproti pokopališča, stoji kamniti steber obelisk z napisom v nemškem jeziku in je posvečen spominu na padle avstrijske vojake v letih od 1915 do 1917.

LOG POD MANGARTOM

Za cerkvijo sv. Štefana v Logu pod Mangartom se na štirih terasah razprostira najlepše vojaško pokopališče v dolini Soče. Tu je pokopanih več kot 800 avstro-ogrskih vojakov, ki so v letih 1915-17 branili položaje na pobočju Rombona. Rombon je bil avstrijska skalna utrdba, saj je bil vrh te gore odlična razgledna točka za celotno dolino Soče. Zaradi tega je bila gora tarča rednega bombardiranja in krvavih bojev.

Med padlimi branilci je bilo veliko Slovencev, pripadnikov 2. gorskega polka, največ pa je bilo muslimanskih Bošnjakov, pripadnikov 4. bosansko-hercegovskega pehotnega polka. Njihovi grobovi nimajo železnih križev, ampak so označeni z muslimanskimi nagrobniki Nišani.

Med grobovi stoji Spomenik branilcem Rombona. Izdelal jo je češki kipar Ladislav Kofránek leta 1917, ki je služil kot avstro-ogrski vojak v Logu pod Mangartom.

Nad simbolično kamnito podobo gore Rombona stojita figuri dveh vojakov. Eden je gorski ostrostrelec, ki si z roko zakriva oči pred soncem. Opremljen je za gorsko bojevanje in oblečen v značilno uniformo. Vojaško znamenje njegovega polka je imelo podobo Zlatoroga, svete gorske živali. Poleg njega stoji bosansko-hercegovski vojak s fesom, muslimansko kapo. Skupaj zreta v daljavo proti Rombonu, ključnemu stebru obrambe Bovške kotline.

SOČKA VAS

Za cerkvijo sv. Jožefa v vasi Soča se nahaja bolnišnično pokopališče. Tam je pokopanih več kot 1,400 avstro-ogrskih vojakov, ki so umrli v vojaški bolnišnici v vasi Soča.

Za vojake, ki so bili v bojih ranjeni, so najprej poskrbele enote prve pomoči. Te sanitetne enote so morale pogosto izvajati nujne posege, kot je amputacija, že na bojišču. Nato so ranjence na nosilih prenesli v vojaške bolnišnice, kjer so jih pregledali zdravniki.

Mnogi so umrli na poti v bolnišnico. Veliko tistih, ki so prispeli v bolnišnico, zaradi pomanjkanja zdravil in povojev niso prejeli ustreznega zdravljenja. Zdravstvene enote so pogosto zbirale zelišča in nato pripravljale domača zdravila in losjone. Veliko vojakov je umrlo v bolnišnicah zaradi okužb, saj antibiotikov še niso uporabljali. Glavni razlog za okužbe je bila pomanjkljiva higiena. Tako je ob vojaški bolnišnici v vasi Soča stala dezinfekcijska naprava za oblačila.

Na pobočju nad pokopališčem lahko vidite križ iz kamnov. Za križem stoji velika skala z vgrajeno granato, ki spominja na grozote vojne.

TRENTA

Ob cesti proti prelazu Vršič, za civilnim pokopališčem, je na lepem zelenem travniku še eno vojaško pokopališče. Tu je pokopanih več kot 200 avstro-ogrskih vojakov, padlih na soški fronti.

Med grobovi avstro-ogrskih vojakov so tudi grobovi ruskih vojnih ujetnikov, ki so gradili cesto čez prelaz Vršič. Po vstopu Italije v prvo svetovno vojno cesta čez prelaz Predel zaradi bližine meje ni bila več varna. Tako so Avstrijci začeli graditi cesto čez prelaz Vršič za oskrbo soške fronte.

Soočili pa so se s pomanjkanjem delavcev, saj so bili vsi zdravi moški mobilizirani na bojišča. Tako so Avstrijci z vzhodne fronte pripeljali 12,000 ruskih vojnih ujetnikov.

To cesto so zgradili v najbolj nečloveških razmerah. Večina jih je umrla zaradi bolezni, podhranjenosti, podhladitve, izčrpanosti in delovnih nesreč. Marca 1916 je v plazu umrlo več kot 300 ruskih ujetnikov. Ruska kapelica in Ruski križ še danes stojita v spomin na te žalostne žrtve.